Archive for december, 2010

Arganovo olje – nasveti za uporabo

 

Arganovo olje zahteva kar veliko vloženega truda, saj je za en liter olja potrebnih kar 14 ur ročnega dela in približno 40 kg sadežev. Oreščki, ki zrastejo na arganovem drevesu so namreč zelo trdi, berberske žene jih še vedno trejo ročno s kamni. Oreščki imajo po tri jedrca in iz svežih jederc se hladno stiska to hranljivo olje, ki ga izjemno priporočamo.

V domači kuhinji ali v gastronomski restavraciji je arganovo olje zelo bogat dodatek okusa in vitaminov. Olje je odličen kot dodatek k jedem potem, ko so že skuhane na sopari, pražene ali pripravljene na žaru. Pri mesu ali ribah zadošča nekaj kapelj arganovega olja. Arganovo olje v kombinaciji z limoninim sokom je izvrstno kot preliv za solate. V kulinariki uporabljamo tako arganovo olje iz nepraženih, kot iz praženih jederc. Slednje imajo okus podoben lešniku in sezamu.

Arganovo olje je odlično kot prehransko dopolnilo. Rastlinsko hladno stisnjeno berbersko bio aganovo olje, ekstra deviško, iz biološko čiste pokrajine Maroka, iz nepraženih jedrc, je namenjeno uporabi za izboljšanje počutja. Visoka vsebnost vitamina E je pomembna predvsem zaradi razvoja in vzdrževanja funkcij živčnega in mišičnega sistema. Arganovo olje deluje kot antioksidant, ki nevtralizira proste radikale in ščiti vezivna tkiva, spodbuja in aktivira kisik v celicah, ter pomaga pri delovanju jeter in prebave. Ravno zato vam priporočamo pogosto uživanje arganovega olja.

Olje eksotičnega porekla

 

Olje, ki se ga pridobi iz arganovega drevesa je pravo tekoče zlato. Arganovo drevo je eno redkih dreves še živečih iz tercialne dobe, ki raste samo v jugozahodnem delu Maroka. To sveto divje drevo, visoko sedem do deset metrov, je zaradi svojih dobrih lastnosti pravi maroški čudež. Ne boji se suše in visokih temperatur do 50°C.

Njegova življenjska doba je od 150 do 200 let. Če odmre, po sedmih letih lahko ponovno oživi. Zaradi svojega sistema močnih korenin učinkovito preprečuje erozije, vzdržuje rodovitnost tal in upočasnuje širitev puščave. Iz njegovih sadežev se s hladnim stiskanjem pridobiva Arganovo olje.

Že Feničani so trgovali z maroškim arganovim oljem. Leta 1998 je UNESCO proglasil arganovo drevo kot svetovno dediščino človeštva. V domači berberski tradicionalni lekarni je to najbolj premenito in bogato olje tudi v vsakodnevni uporabi, tako za notranje kot za zunanje zdravljenje. Že dojenčke mažejo s tem oljem, da jih zaščitijo pred zunanjimi vplivi.

Arganovo olje je uporabljeno za maziljenje, kar je starodavna ayurvedska indijska terapija za zdravljenje, ker daje telesu energijo in dobro počutje. Arganovo olje je odlično za masažo, če je le-ta blaga – tako učinkuje na hujšanje, čvrstost kože in sprostitev hrbta. To olje se lepo vpija v kožo in ne pušča mastnih sledi. Je eno najpomembnejših olj za pomladitev kože in pomaga pri raznih kožnih boleznih.

Visoka vsebnost vitamina E (oljčno olje ima dvakrat manjšo vsebnost) deluje kot močan antioksidant. E vitamin je pomemben tudi za razvoj in vzdrževanje funkcij živčnega in miščinega sistema. Arganovo olje vsebuje več kot 80% mono in polinenasičenih maščobnih kislin, ki dobro delujejo pri revmatskih in kardiovaskularnih obolenjih, nevtralizirajo kisik v celicah, izboljšujejo možanske zmogljivosti in pozitivno delujejo na jetra in prebavo. Visoka vsebnost linolenske kisline pomaga pri uravnjavanju holesterola v krvi. Raziskave so pokazale, da 16 g (2 veliki žlici) zagotavlja celodnevno potrebo esencialne linolenske kisline.

Bučno olje, zdravo kulinarično doživetje

Bučno olje ima nekatere snovi, ki so pokazale koristno delovanje na zdravje. Vsi cenimo bučno olje kot dodatek k solatam ali hladnim predjedem, ki poskrbi za odlično aromo. Bučno olje pa ni le aromatično ima tudi visoko vrednost z vidika zdrave prehrane in fiziologije. Vsebuje namreč velik del esencialnih maščobnih kislin, veliko vitamina E in selena.

Bučno olje je uporabno za preprečevanje zelo razširjenih bolezenskih težav in za pomoč pri zdravljenju. Izkazalo se je, da je bučno olje predvsem koristno pri boleznih mehurja in sečnih izvodil. Nenasičene maščobne kisline v sodelovanju z drugimi učinkovinami pozitivno vplivajo na presnavljanje holesterola. Zelo redka aminokislina, ki jo najdemo v bučnem olju, cucuritin, pa na blag način, a zanesljivo deluje proti trakuljam.

Visoka vsebnost vitaminov in mineralnih snovi pomaga pri odvajanju vode, koristi živcem, krepi mišičje in vezivno tkivo in na splošno normalizira celično presnovo. Posebej je potrebno poudariti, da ima bučno olje visoko vsebnost vitamina E, ki zavira procese staranja in morda celo varuje pred angino pectoris in rakom.

Bučno olje je že dolgo časa poznano v ljudskem zdravilstvu, v novejšem času pa so raziskave uradne medicine in farmakologov v mnogih točkah potrdile ta izkustvena znanja. Bučno olje je torej odlično za naše zdravje in okusen dodatek jedem, zato ga je smiselno čimvečkrat uporabiti.

Bučno olje s pestro preteklostjo

 

Bučno olje in buče so razširjene po celem svetu. Že več stoletij ljudje vzgajajo vedno nove vrste buč, ki se po okusu, barvi, velikosti in videzu med seboj precej razlikujejo. Divje rastoče vrste buč so za prehrano uporabljali že v davnini. Domnevamo, da so naši predniki nabrali divje rastoče sadeže in se hranili z oljnatimi semeni.

Domnevno najstarejše sledi naravne buče so našli na jugu Mehike. Z metodo radioaktivnega ogljika so ugotovili, da izvirajo iz obdobja približno 10.000 let pred Kristusom. Preden je človek buče in bučno olje začel koristno uporabljati in jih kultivirati, je preteklo še nekaj tisočletij. Ostanki buč, ki so jih našli v bližini prebivališč, kažejo, da se je to zgodilo okoli 6.000 in 8.000 let pred Kristusom.

V začetku so bile buče zelo grenke in za človeško hrano dokaj neprimerne. Ljudje se s časoma začeli namenoma izbirati semena tistih buč, ki so bile manj grenke. Kot take so se začele vedno bolj široko uporabljati. Ljudje so začeli jesti tudi semena, saj imajo veliko količino olja. S časoma so začeli pridobivati bučno olje, ki je bil pomemben vir energije. Arheološke najdbe kažejo, da so semena celo že pražili, verjetno zaradi boljšega okusa.

V Evropo je buče in bučno olje pripeljal Krištof Kolumb. Konec 15. stoletja so torej prispele najprej v Španijo. Pot po kateri je navadna vrtna buča iz Španije prispela v Avstrijo in tukaj prav posebej na avstrijsko Štajersko ni povsem znana. Kljub temu pa je ta dežela kmalu postala zibelka za kvalitetno bučno olje.

 

Olje – zdravje iz buč

Olje iz buč je znano po svojem aromatičnem okusu. V Sloveniji ima bučno olje že kar dolgo tradicijo. Največ bučnega olja se pri nas pridela v Pomurju. V tem delu Sloveniji je bučno olje tudi najbolj razširjeno in priljubljeno.

Postopek pridelave bučnega olja je kar zamuden. Če se želite tega lotiti sami, se morate zavedati, da potrebujete kar nekaj potrpljenja. Če pomislimo, da za 100 m2 velik nasad buč potrebujemo le 50 gramov semen, boste ugotovili, da stroškov za gojenje buč niti ni veliko. Problem je v tem, da iz teh buč dobimo le 10 kg suhih bučnih semen. In najpomembneje, iz teh 10 kilogramov bomo iztisnili le 4 litre bučnega olja.

Same buče moramo razkoščičiti, semena pa prepražiti. Pražena semena so namreč tista, ki dajo bučnemu olju značilen okus. Olje iz nepraženih semen je svetlejše in manj aromatično.

Kot smo že omenili pa so buče in bučno olje znani predvsem po svojem vplivu na zdravje. Med starimi ljudskimi zdravili je pomembno predvsem bučno olje za odpravljanje črevesnih parazitov. Poleg tega lahko naredimo čaj iz bučnih semen, borovničevih listov in baldrijanovih korenin, ki je blagodejen predvsem za bolnike s sladkorno boleznijo. Bučno meso v kompotu pa je odlično za umirjanje razdraženih prebavil in želodca. Poleg vsega tega pa je bučno olje odlično tudi za obkladke proti krčnim žilam. Prav posebna pa je masaža z bučnim oljem, ki pomaga pri bolečinah v hrbtu.

Najpomembneje pa je, da je bučno olje odlično predvsem kot dodatek k hrani. Najboljše je kot solatna zabela ali osnova za razne gurmanske omake