Oljčno ali olivno olje je najstarejše poznano olje. Divja oljčna drevesa so bila znana že pred 12 tisoč leti. Širitev oljke je prišla po letu 1600 pr. n. št., ko so Feničani s trgovanjem oljko ponesli širom Mediterana od Cipra, Maroka, Alžirije, Tunizije in Grčije. V osmem in sedmem stoletju pr. n. št. pričajo v Italiji najdeni prizori obiranja, pridelovanja in prodaje oljk. Oljko so pomorščaki odnesli tudi v Ameriko, kjer pa se je obdržala le na področju Kalifornije, Čila in Argentine. V Sloveniji gojimo oljko na obalnem področju do Kraškega roba, uspeva še na Goriškem in Goriških Brdih. K nam so jo prinesli Feničani 600 let pred. n. št.

Je osnova mediteranske kuhinje. Oljčno olje je lahko prebavljivo, pospešuje izločanje želodčnih sokov in omogoča boljšo absorbcijo vitaminov, predvsem vitamina E. Uporablja se tudi pri dietah diabetikov. Oljčno olje odlično varuje pred artritisom, koronarnimi boleznimi in rakom na dojki.

Oljčno olje ima svojevrsten okus in vonj. Njegove sestavine so: aldehidi, polifenoli, alkoholi, estri, ogljikovi hidrati, ketoni, furani in druge sestavine kot so hexenol, heptanol, tirosol in hidroksistirosol, ki nastanejo med zorenjem in staranjem, ampak le v kvalitetnih in vrhunskih oljih.

Antioksidanti kot so flavonidni polifenoli in drugi preprečujejo okvare celic. Vsebuje vitamine E, D, A in K, ki jih organizem ne tvori in so topni v olju, bogatem z esencialnimi maščobnimi kislinami. Oljčno olje delimo v različne kategorije glede na vrsto tehnološkega postopka:

• ekstra deviško oljčno olje – to je oljčno olje najvišje kategorije, pridobljeno neposredno iz oljk in zgolj z mehanskimi postopki. Vrednost kislinske stopnje mora biti pod 0,8%,

• deviško fino olje – kislinska stopnja pod 2%,

• deviško oljčno olje – lampante, ki ni primerno za prehrano in ga je potrebno predelati. Kislinska stopnja nad 2%.

• rafinirano oljčno olje pridobljeno iz deviških oljčnih olj s postopki rafinacije

• mešanica rafiniranega oljčnega olja in deviškega oljčnega olja

• olje iz oljčnih tropin